V dobri družbi boš!
Zimzelene planinske in druge šale
Kavica s sojinim mlekom, oskrbnica M. in fina mestna dama št. 1:
– Gospa kelnarica, (v gorah ni kelnaric in gospe so oskrbnice) jaz bi pa pri vas spila eno kavico.
– Brez problemov jo dobite tudi z domačim mlekom.
– Ja veste, ampak jaz bi takšno z riževim mlekom.
– Ja veste, kravico z riževim mlekom sem morala vrniti pastirici, pa mi je vrnila kravico, ki daje kokosovo mleko.
– Ja gospa, a vi mene mal hecate?
– Ja, res je, ampak kdo je prvi začel?
- verzija, ker je prva postala že preveč znana v dolini:
Fina dama št. 2 in njen mož. Oskrbnica našteva vse mogoče jedi, ki jih lahko postreže. Sledi dialog, v katerem žena možu našteva razloge, zakaj določene hrane noče. Pasulja noče, ker jo bo napenjal, golaža ne, ker je vprašanje, kakšna moka je notri. Nato sledi vprašanje, kje v teh krajih se lahko dobi kislo mleko. Oskrbnica: tu zgoraj nad kočo, pri pastirici.
In ko boste pri njej, ji recite, da naj nam vrne že kravico, ki daje riževo mleko, saj imamo spet veliko gostov z izbranim okusom. Ko sta se gosta vrnila od pastirice (ki je poznala prejšnjo anekdoto), sta povedala oskrbnici, da sta od pastirice izvedela, da ima kravica, ki daje riževo mleko, še vedno mastitis, zato lahko daje izbranim gostom ta kravica le »kislo mleko«.
- Markacisti obiščejo staro ženico in jo vprašajo: »Mamka, ali lahko na vaši “češplji” (mišljeno drevo, razumljeno kot ženski organ) pustimo eno markacijo?« »Lahko, samo mene ni vedno doma.«
A s “planinskim” humorjem bodite zmerni, vsaj zaradi spoštovanja do žensk, pa tudi zato, ker so žene oskrbnikov glavne v kočah!
- Gost v planinski koči z nejevoljnim glasom sporoči oskrbniku glede vsebine menija: »Pri vas pa res nimate nobene izbire.«
Oskrbnik resno: »Seveda jo imate. Lahko jeste pri nas, ali pa tudi ne!«
In dialoga še ni bilo konec…
- Ko se je planinec odločil pojesti joto, je ob računu oskrbnika vprašal: »Ali imate pri vas vedno tako slabo hrano?« In on mu je odvrnil: »Ne, sploh ne. Ob ponedeljkih temu ni tako, saj imamo zaprto!«
Anekdote planincev in drugih
2.1
Izhodišče izpitne ture je pokopališče Poljčane. Pred začetkom vodniški kandidat vpraša inštruktorja:
»Ali je izpit opravljen, ko človeka pripeljemo na vrh, ali ko ga pripeljemo na britof?« 🙂
No, zato so se inštruktorji odločili, da se izpitne ture končajo pri koči na Boču, saj se očitno bojijo, da bi zaradi neuspešne izpitne ture kdo res “končal” na britofu 🙂
Prirejeno po resnični zgodbi kandidata za VPZS, ki je to vprašal z resnim glasom in ajdovskim naglasom. 🙂
2.2
Zakaj moraš v planinah obvezno konzerve takoj spraviti v pvc vrečko in v nahrbtnik? Poleg ekoloških razlogov tudi zato, da te miši na bivakiranju celo noč ne strašijo s tem, ko si skušajo odprto konzervo privleči v svojo shrambo. V našem primeru so si mladi vodniki strah ob neznanih zvokih preganjali z vzkliki: »Bemti miša.« Sredi noči pa so debatirali tudi o tem, ali tudi miša, ki krši nočni mir, ne smeš… Zgolj za pojasnilo, tudi lovec v Triglavskem narodnem parku ne sme ubiti ježa, zato smo se tudi mi na bivakiranju prilagodili zvokom in pravilom, ki veljajo v “dnevni sobi” gozdnih živali.
2.3
Zakaj polži na nočnih bivakiranjih med spanjem poližejo le (ne)najlepše planince? Glede tega obstajata dva odgovora. Enim pomagajo do lepšega izgleda, drugim pa, da ne bi bili preveč lepi. No, nekateri so svojo drago planinko poljubili kljub temu, da jo je pred tem polizal polž:)
2.4
VPZS2021 nismo zagrizeni “izvajalci” BDSM praks, a vemo, da je bič odgovor na vse 🙂 Vsaj na veliko izpitnih vprašanj za vodnika PZS. Vodnike PZS iz generacije 2021 so nas povezali tudi vozli, še posebej bičev, tako v fizičnem smislu, kot v lepih spominih. Da ne bo pomote in da vam misli ne zaidejo… 🙂 bomo kmalu dodali še kakšno našo interno foro ali anekdoto…